Vijoličen dim,
nekaj je v zraku, nekaj tli.
Na robu neba,
zbirajo se čustva čudežna.
Se spomniš takrat, ko smo ljubezen dihali.
Kako neverjetno spet diši.
To nas vodi v naslajanje,
kaj bo potem, noben ne ve.
Zapiram oči,
hoja nad oblaki, rojstvo sanj.
Lepo krvavim,
ponorele kaplje tu delim.
Počutim se kot, da bi letel nad zvezdami,
kako enostavno vse se zdi.
Dolgo je do zore jutranje.
Kaj bo potem, noben ne ve.
Vsa norost in stampedo, vse gori.
Vsa norost in stampedo, jemlje dih.
Vsa norost in stampedo, vse gori.