Same neumnosti
streljamo naokrog,
kot da bi vedeli,
da ne obstaja krog.
Bisere in zlato,
vse mi ponujajo.
A ne zanima me…
Mali, jaz ljubim te!
Ko ugasnejo luči,
se razlika naredi,
kaj se sveti, kaj gori,
ko narava pleše.
In gorelo bo vso noč,
saj enaki ljubimo,
zjutraj spet ostanem sam
kot mrzel veter.
Ko me lovijo neveste – sam.
Ko so ljudi polne ceste – sam.
In vse dokler bo bolelo gledati v oči,
me bo srce razumelo kam bežim!
Spal sem na ulici,
spal med kraljicami,
a prav vseeno je,
če duša ne žari.
Pogrešam prijatelje,
rad bi objel vse,
segel jim v roko,
da ne pozabijo…
Med vsemi ljudmi – sam – sam.
Kje ste prijatelji?