Stroga in prefinjena,
lepa in naduta.
Modra misli, modro kri,
čeprav ne krvavi.
Danes tu in danes tam,
vrata so odprta.
Celo mesto jo pozna,
nevarno se igra.
Ona se igra,
ona se igra.
Moja Donna iz Trsta
je prevarala.
Zdaj ne spi in zdaj ne je,
vse se ji podira.
Žalost barva ji lase
v odtenke ulice.
Siva in postarana,
a nedozorela.
Rada bi pomagala,
pa ne zna, ne zna, ne zna.