Sedim na bregu reke sam z mislimi.
Na poti po vesolju ni takih slik.
Ti jih narediš za nas. V dušo položiš.
Ko le lahko vsi bi to videli.
Naj te besede vsak v sebi drži.
Nevarno blizu vrat sovražnik stoji.
In morda spet pride dan, ko bo tekla kri,
a vedi, da takrat ob tebi smo mi.
V tebi je ogenj in gori,
zato da v nas življenje nori.
Vse kar je, si ti.
V tebi vesolje polno srca,
najlepše imetje tega sveta.
Vse kar je, si ti.
Ob mirnem jezeru v travi ležim
in grad tam v temi nad mano bedi.
Tam vrhovi do neba in okus morja,
vedno bližje njej in višje kot prej.