Predolgo že hrepenim, da znova se prebudim
v sončen dan, poln ljubezni in novih sanj.
Je zlomljeno srce, ukradeno upanje?
A iluzije zdaj razbijam in grem naprej?
Slišim glas v glavi, ki mi pravi…
Kakor Feniks iz pepela
prebujam se spet in zrem v novi svet.
Kakor Feniks iz pepela
prebujam se spet in zrem v novi svet.
Zbudi se in verjemi mi,
da lahko.
Predolgo že hrepenim, da znova se prebudim
v sončen dan, poln ljubezni in novih sanj.
Moja moč se prebuja skozi trnje!
Kakor Feniks iz pepela
prebujam se spet in zrem v novi svet.
Kakor Feniks iz pepela
prebujam se spet in zrem v novi svet.
Zbudi se in verjemi mi,
da lahko znova zažariš,
v sončne dni spet se prebudiš.
Svet je lep, če tako želiš.
V mrežo tvojo sem se ujela,
tebe vedno sem želela,
hočem znova ob tebi sanjati.
A vsaka pravljica enkrat se konča,
a morda ti novo jutro nariše smeh.
Moja moč se prebuja skozi trnje,
slišim glas v glavi, ki mi pravi…
Kakor Feniks iz pepela
prebujam se spet in zrem v novi svet.
Kakor Feniks iz pepela
prebujam se spet in zrem v novi svet.
Zbudi se in verjemi mi,
da lahko znova zažariš,
v sončne dni spet se prebudiš.
Svet je lep, če tako želiš.
Zbudi se in verjemi mi,
da lahko znova zažariš.
Zbudi se!