Nema noč, vse že spi,
le v tvoji sobi luč gori
in kot vojak na straži
ujel sem te na laži,
zakaj, zakaj, zaupaj mi.
Utrujen sem od vseh poti
in noč spominov me boli.
Nekje sva se zgrešila,
kdaj se izgubila,
tiho, tiho, reci mi.
Vse mi priznaj,
roko mi daj,
tvoj pogled zgubil je svoj sijaj.
Preklinjam vse
kar vzelo te je
in naju le v prah zdrobilo je.
Mineva čas ostajam sam,
izgubljam se, vse priznam.
Le kaj si naredila,
mi nož v srce zarila
in zdaj ne vem ne kod ne kam.