Zajamem oblak, ga skrijem v dlan,
soncu namenim pogled v pozdrav,
vrvež izdihnem lepo na skrivaj,
vdihnem počasi, zbudim te iz sanj.
Več ne čakam, da bom, verjamem, da sem vse to in še več.
Ljubezen, ki ne pozna let, doseže, kdo upa verjet.
Da vse je OK, vse je OK,
vse je OK, vedi, da odslej
vse bo OK, le povej naprej
in hitro se nasmej, saj je vse OK.
Potiho razmišljam, prislonim telo,
lahkotno me ziblje kot veter pero.
Počasi obzorje spreminja nebo,
iz temne v modro, iz modre v oko.
Več ne čakam, da bom, korakam vse do zmage, do vrhov.
Ljubezen, ki ne pozna let, doseže, kdo upa verjet.
Z nasmehom napajam svoje telo,
svoboda nikoli ne pride zastonj.
Le kdo ve, kam me pelje ta pot?
Kam me pelje pot?