Ko me budilka zjutraj prebudi,
ajoj, kako se mi mudi,
zunaj pada dež in spet grmi,
v avtu pa bencina ni.
Čevelj me tako zelo tišči,
ta obleka prav mi ni
in kot pika na i telefon mi zvoni,
da signala ni.
Kot da je petek trinajsti,
zdaj se po vasi govori,
da nimam ne fanta ne moža,
nihče mi ne da prstana.
Zdaj se po vasi govori,
a fant moj se vsem samo smeji,
ker ve, da spet bova naskrivaj
delala aj-aj-aj-aj-aj.
Me ustavi policaj in to prav zdaj,
ko se najbolj mi mudi,
mi reče: »Kam pa Vi, ste zmešani?«
Račun napiše en, dva, tri.
Spet grem na bankomat
kot kakšen tat, joj, kako se mi mudi
in kot pika na i, da se dan lepši zdi,
minus ‘mam na kartici.