Brez zamisli pravijo mi, da zaman živim brez sanj,
globoko kot najgloblje morje, izgubljene v temi.
Bitje zlato izgine, ko pomislim, da ga imam,
potem zaplavam v valove, v valove sanj.
Zdaj vem, zdaj vem, da te imam!
Bitja zlata so pri meni, v moji glavi in rokah,
kot da so pri norem plesu, zbujajo v meni strah.
Zdaj vem, zdaj vem, da te imam!
Daj, pridi in objemi me,
da mi daš prazen smeh in moč, ki tre srce.
Daj, pridi in objemi me,
da strašna moč, ki tre srce, naj stran ne gre.
Moj spomin je moja streha, misli moje moj obroč,
nora hiša se zadeva, išče ključ, ki šel je proč.
Zdaj vem, zdaj vem, da te imam!