Vsak ribič se včasih prav rad pobaha,
ko se ob kozarcu ob ribah kramlja.
Mlad ribič se hvalil enkrat je tako,
da kmalu izpahnil bi desno roko.
In družba vsa zbrana zmenila se je,
da ribiču zveže te dolge roke.
No, zdaj pa pokaži prav vsem še enkrat,
za kakšno je ribo že šlo tistikrat.
Čeprav neizkušan pa zmedel se ni,
imela je toliko res med očmi.
Postavil je palca pokonci oba,
raztegnil močno jih je kakor se da.
Ta ribiška zgodba pa vas nauči,
da ribiči vkalem po malem smo vsi,
saj vsakdo med nami se rad pobaha,
resnica drugačna je vsa.