Slišim korak tvoj, ki odmeva v temno noč.
Slišim besede, ki jih rekel več ne boš
pa obujaš mi spomine, ki mi spati ne puste.
Spletel si mrežo, da iz nje ni več poti.
Ujel si me v noč, ki soncu ne pusti,
da bi vstalo posijalo zažarelo mi z oči.
Rane v moji duši še bolijo,
a srce mi ne pusti,
da bi strgala vezi,
ki me nate vežejo.
Ubijajo me moje rane,
ki kot ogenj še gorijo.
Naj deževje potopi,
naj izbriše vse sledi,
ki me k tebi vodijo.
Na, na, na, na, na, na,
še me k tebi vodijo.