Skrila sem v svoje se spomine,
jih pustila v svojo radost sem.
Kot jesen, ki ji sledijo zime,
sama tavam toda kam ne vem.
Mimo mene hodijo obrazi.
Kot da sem iz kamna brez srca.
V hladen led se skrila je ljubezen,
meni ona ni usojena.
Kje sem jaz, kje si ti, moja sreča.
Kam se skrila je pot najina.
Ljubezen, ljubezen, meni ni usojena.
Mine čas in žalost se razblini,
v globino duše skrije se.
V njej ostal za vedno je edini,
moja tiha želja upanje.