Tiha noč nad mestom mirno spi,
tisoč hiš se skrilo je v temi.
A le ena spati noče, ena tiho joče,
v njej si sama ti.
Proti jutru nemo čas beži,
ne ustavi se ne postoji.
Le v spomin se ti vcepijo,
trenutki lepi, ki bolj redko minejo.
Nocoj sem ti priznal, da več ne ljubim te,
da se počasi spet zaprlo je srce
in da ostala ti si čisto sama,
konec, draga, je med nama,
jutro naj ti sonce podari.