Pred hišo na obali spet rožmarin cvete,
nate me spominja, ljubljeno dekle.
Pod hišo na obali si tiho rekla mi:
“Vedno bom le tvoja, ti moj ljubi si!”
Le v domači zemlji roža raste,
v tuji pa se kmalu posuši.
Le v domačem kraju sreča sije,
v tujem svetu žar oči temni.
Pred hišo na obali spet rožmarin cvete.
Kje pa ti si, moje ljubljeno dekle?
Tam daleč v tujem kraju ti mladost veni,
kot cvetki v tuji zemlji se tebi tam godi.