Po obali se sprehaja,
veter boža ji lase.
V očeh blesti se morja modrina,
a v nedrih njenih skriti greh.
Še senca ruja se je skrila,
še vonj brnistre ni več tak,
ko pod obleko tanke svile
pogled mladenčev sili vsak.
Karamela, bella bella, karamela tralala,
karamela, bella bella, pa z mornarji je odšla.
Karamela, bella bella, karamela tralala,
saj le v morje ona je zaljubljena.
Karamela, bella bella bella,
karamela, bella bella bella,
karamela, bella bella bella,
karamela, tralala.