Nedela za mene gmešni je den,
k meši z biciklon vedno rad gren,
zrihtan sn vedno kak pravi kaplon,
tak lüšno vün zgledan kak Alan de Lon.
Na levi je cerkev, na desni bife,
žejen moliti, to res ne gre,
na vüro poglednen, ah, saj še man cajt,
štüc hitro butnen, za mešo sn perajt.
Štüc se spremena v litre je tri,
na türni pa vüra tri že zvoni,
zamüda sn obed, to še ni nič,
saj duma me čaka babji hudič.
Kaj de rekla moja Mica,
k meši sn pozabo it,
moker celi sn od švica,
poleg vsega še nalit.
Nič ne skrbi, ti naš Joža,
Micka rada te ima,
za pokoro celi tedn
pral posodo boš doma.
Bicikl sn naglo vrgo jaz tja,
namesto naprej san ja rikverc ša,
na stezi sn bija jatov pilot,
da hlače sn si ftrga, krif je bija plot.