Deželo našo je napadel ritem ta,
vemo, da spet se nam povišal bo utrip srca.
Od vrat do vrat nam poje na uho,
šepeta, kriči karkoli, le da obnori telo.
Odpenja srajce in meče jih po tleh,
dviguje krila, na ustih riše nam nasmeh.
In če želiš, da ritem ta te izpusti,
takrat spoznaš, iz scene te ni več nazaj poti.
In vem, da to še ni vse,
ja vem, da to ni vse.
Ko ritem ta napade te,
o ja, napade te.
Panika, panika noč in dan z mano se igra.
Panika, panika vzame vse in vse ti da.
Panika…
Kako diši, če toliko teles,
se prepusti in zavrti v en edini ples.
Ko ni skrbi sprostimo svoj človeški um,
temperatura zdaj dvigne se na maksimum.
Odpenja srajce in meče jih po tleh…
In vem, da to še ni vse,
ja vem, da to ni vse.
Ko ritem ta napade te,
o ja, napade te.
Panika, panika…
Pripravi se na šok, prihaja nova senzacija,
panika te grabi, kot vroča provokacija.
Frustracija grozi, ker zastal ti bo dih,
ko močan kot tornado nastal bo prepih.
Stvar misteriozna, z energijo je nabita,
čaka na izstrel, vsebuje polno dinamita.
Brez nasilja do cilja, prišla bo pravi trenutek,
zadela tarčo v sredino, v njej se skriva občutek.
Explodirala kot bomba, tresla se bo scena,
vse tiste, ki so dvomili, bo vrglo na kolena.
Če ne preneseš pritiska, bolje da se umakneš,
zapreš usta in prste v ušesa vtakneš.
Spreletel te bo srh, v kosti nagnal ti strah,
obnemeli bodo vsi, ko se dvignil bo prah.
Le hip nas loči od začetka prve runde,
počasi se odštevajo še zadnje sekunde.
In vem, da to še ni vse,
ja vem, da to ni vse.
Ko ritem ta napade te,
o ja, napade te.
Vzame vse in vse ti da
in z mano se igra.
Vzame vse in vse ti da
in z mano se igra.
Panika, panika…
Panika, panika…