Globoko v sebi jočem to noč,
saj ugasnil je lep dan in sem ves razmetan.
Ko v skalovju odmeva tvoj glas,
Rad bi sanje ti dal in jih spet negoval.
Bolečina mi bo strla srce, če greš, če greš.
Vse življenje jo bom nosil s seboj, če greš, če greš.
V tišinah meglenih zvoni zvoni,
in viharje budi, novo upanje tli.
Ko bo iskra svetila dovolj,
tedaj spet se vžge in močno zažari.
Bolečina mi bo strla srce, če greš, če greš.
Vse življenje jo bom nosil s seboj, če greš, če greš.
Bolečina mi bo strla srce, če greš, če greš.
Vse življenje jo bom nosil s seboj, če greš, če greš.
Bolečina mi bo strla srce, če greš, če greš.