Mi ni lahko včasih, ko kapneš malo črne,
je treba dosti bele, pa je še vedno sivo.
A ko v sivini iščem Tvoj nežen ton srebrne,
opazim, da me gledaš prijazno, ljubeznivo.
Če kdaj mi ni kaj všeč, oprosti, Gospod,
a bodi z mano vedno in povsod.
Saj vem, vsaka barva je z nekim namenom,
vseh nians ne razumem, a rada te imam,
ker vem, vse so v mavrici s Tvojim imenom
in to mi povsem zadostuje, da se ti predam.
Pogosto se mi smeješ, prekriješ me z rumeno
in zalebdim v zraku, lahko bi poletela.
Takrat dodaš modrosti, čeprav mi ni vseeno,
a modra je potrebna, ja, to sem doumela.
Tvoje misli niso moje misli, Gospod,
a naj bo Tvoja pot tudi moja pot.
Saj vem, če bom vse Tvoje barve sprejela,
tople za srečo, a hladne za jok in bridkost,
potem bom v Tvoji ljubezni živela
in dal mi boš kapljico zlate za mojo svetost.
Če se bom znala Tvoji volji prepustiti,
če Ti bom znala za vsako barvo reči hvala,
če Te bom zmožna v vsakem odtenku ljubiti,
bom za vedno na Tvojem platnu ostala.
Saj vem, vsaka barva je z nekim namenom,
vseh nians ne razumem, a rada te imam,
ker vem, vse so v mavrici s Tvojim imenom
in to mi povsem zadostuje, da se ti predam.
Zdaj vem, če bom vse Tvoje barve sprejela,
tople za srečo, a hladne za jok in bridkost,
potem bom v Tvoji ljubezni živela
in dal mi boš kapljico zlate za mojo svetost.