Noč za nočjo s pogledi sem spremljal jo,
nisem želel, pa vendar sem vzljubil jo.
Tiste noči prišla je s prijatelji,
vendar odšla je vedno ob polnoči.
Danes, danes ji vse povem,
danes prosil jo bom za ples.
Čuval zase bom njen nasmeh,
šepnil tiho ji: “Ljubim te!”
Danes, danes ji vse povem,
da osamljen živim brez nje,
v njej ljubezen prebudil bom
z nežnostjo še nocoj.
Noč za nočjo preganja me njen nasmeh,
v sanjah miru mi ne da vse tja do dveh.
Ko se zbudim, še vedno je pred menoj,
zbiram moči, da vse ji povem nocoj.