V noči, ko sva se spoznala,
bila si ti le moja mala,
ljubljena, nežen neutrgan cvet.
Spojila naju je usoda,
ki teče kakor tiha voda,
tebe zdaj srečati si le želim.
Veš, odšel bom daleč proč,
a se vrnem še to noč,
saj ljubezen tu gori.
V noči, ko gorijo sveče,
dala si mi mnogo sreče,
pesem ta upanje in strast budi.
Tvoje te besede nežne,
želje, da bile bi večne,
tvoj pogled vedno je le nov izziv.
Veš, odšel bom daleč proč,
a se vrnem še to noč,
saj ljubezen tu gori.
Zdaj, ko bolj sva se spoznala,
verjemi, ti si moja mala,
ljubljena, vedno bom le tvoj ostal.