Ne jaz in ne ti,
tako se vsaj zdi,
ne znava odpuščati.
Ker kot mraz v kosti
so vse te laži
se vpile v čar nežnosti.
Si želiš in rad bi znova
me objel, kot da sem še
tvoja, tvoja.
Včasih le za hip za stare čase,
hočem te med prsti zase,
da bi nama spet bilo lepo.
Včasih hrepenim po tebi,
iščem te nekje v sebi.
Tam je izgubljeno najdeno.
A zdi se, da ne jaz in ne ti
viharjev strasti
ne znava preplavati.
Te kdaj zaboli,
ko me gledaš v oči,
da ne upava tvegati?
Povej mi, a še
kdaj čutiš kako mi je?
Ti je vseeno,
a še rabiš me?
A nisva več ne jaz in ne ti…