Ne ustavi me sneg niti ogenj razgret;
moj korak gre vedno le naprej.
Če pred mano gora stoji, divja reka drvi,
mene to sploh ne skrbi.
Ker ne predam se, o ne, nič ne zlomi me,
res najlepše tu ob tebi je.
Ker nihče ni kot ti, vsak ob tebi zbledi,
kot senca iz preteklosti.
Na tiri oči,
povej, če poljub tvoj še po meni diši,
ko se te dotaknem, te kdaj spreleti,
ti srce pregori,
ko v žametnem jutru z mano si.
Na tiri oči,
povej, še se tla nemirno stresejo,
ko moje dlani te v greh ponesejo,
povej, se ti zdi,
da nekaj v nama še gori.
Od jutra vse do noči, tvoj smeh prežene skrbi,
res najlepe tu ob tebi je,
ker nihče ni kot ti, vsak ob tebi zbledi,
kot senca iz preteklosti.