Ona bi
NipkeOna bi use, da ji dam, pa ne vem,
a nej ji dam, a nej se grem kao, da se ne dam.
Odprem srce al jo pa izzigram.
Če bi vedu, da na koncu ne bom ostou sam,
bi dau ji use, pelu stran bi,
stisku za dlan, z njo čaku na nou dan, bi
jo meu u shrambi, pelu na randi.
Ampak dokler nism zihr, js sm raj u obrambi.
Glej, ona bi, da se odprem in zaupam
in ni problem u njen, ampak u men, ker ne upam.
Učasih misl, da mi je useen, da je ne čutm,
da sm z njo samo zato, da jo podrem, da jo fukam.
Joka, kao, da nisva dost skp
in kao neki, da je nimam dost rad.
Obtožuje, da se ji neham lagat,
prepričuje, da je čs, da se bom mogu spametvt.
In pol ji rečm, nej ne prehiteva
in ona prau, da js nism resn in da sm reva
in da premau ulagam u to kr se greva
in razlagam ji sceno, pa me sploh ne upošteva.
Ona bi kar, da greva skp živet,
men je prehitr, poznava se šele nekaj let.
Lej, ne rabva hitet, ampak noče razumet,
jst nočm, da bi biu na koncu kdo od naju prizadet.
A sm prpraulen ji srce dt, da sva skp?
Ona more to vedet kok jo mam rd,
on more to slišat, more se prepričat,
more se zavedat, noče se bat.
Js pa sploh več ne vem, preglobok sm u tem,
počutm se zgublen, k otrok, pa ne vem…
Ne, ne, sploh več ne vem, preglobok sm u tem,
počutm se zgublen, k otrok, pa ne vem…
Ona bi, da jst to dokažm, ampak pazm,
zavedam se, da čutm več kukr pokažem.
Prau, da nism fer, zmeri je bla odkrita,
ni ji več do igrc, negotovosti je sita.
mMi očita, ljubezn njena ni zaston, mi
zasika, kao meče naprej mikrofon mi,
povečam ton ji.
Ona bi rada bla noseča, dol uzema kondom mi,
noče več seksat, rada bi se ljubila.
Zapera me u kletko, pa daje mi navodila.
Rada bi si me po svoje prilagodila.
Ne zanimajo jo kompromisi, je zagrozila!
U glau pržge se mi alarm,
podzavestno se odmikam, ker postaja prenevarn,
raj zdej, predn sm razočaran.
Ne upam tvegat, nočm pritiska, nočm se kregat.
Ona prau, da si zasluž več pozornosti
in jst bežim, ker se bojim odgovornosti.
Odgovorim: “Dej, naporna si”.
Jezno me upraša, če razmišlam o prihodnosti.
In pol zadere se “Posluš me!
Nism jst kriva za tvoje slabe izkušnje.”
Boli me to, ker vem, da ma prou,
hoče me ceuga, noče več, da se greva neku na pou.
a nej ji dam, a nej se grem kao, da se ne dam.
Odprem srce al jo pa izzigram.
Če bi vedu, da na koncu ne bom ostou sam,
bi dau ji use, pelu stran bi,
stisku za dlan, z njo čaku na nou dan, bi
jo meu u shrambi, pelu na randi.
Ampak dokler nism zihr, js sm raj u obrambi.
Glej, ona bi, da se odprem in zaupam
in ni problem u njen, ampak u men, ker ne upam.
Učasih misl, da mi je useen, da je ne čutm,
da sm z njo samo zato, da jo podrem, da jo fukam.
Joka, kao, da nisva dost skp
in kao neki, da je nimam dost rad.
Obtožuje, da se ji neham lagat,
prepričuje, da je čs, da se bom mogu spametvt.
In pol ji rečm, nej ne prehiteva
in ona prau, da js nism resn in da sm reva
in da premau ulagam u to kr se greva
in razlagam ji sceno, pa me sploh ne upošteva.
Ona bi kar, da greva skp živet,
men je prehitr, poznava se šele nekaj let.
Lej, ne rabva hitet, ampak noče razumet,
jst nočm, da bi biu na koncu kdo od naju prizadet.
A sm prpraulen ji srce dt, da sva skp?
Ona more to vedet kok jo mam rd,
on more to slišat, more se prepričat,
more se zavedat, noče se bat.
Js pa sploh več ne vem, preglobok sm u tem,
počutm se zgublen, k otrok, pa ne vem…
Ne, ne, sploh več ne vem, preglobok sm u tem,
počutm se zgublen, k otrok, pa ne vem…
Ona bi, da jst to dokažm, ampak pazm,
zavedam se, da čutm več kukr pokažem.
Prau, da nism fer, zmeri je bla odkrita,
ni ji več do igrc, negotovosti je sita.
mMi očita, ljubezn njena ni zaston, mi
zasika, kao meče naprej mikrofon mi,
povečam ton ji.
Ona bi rada bla noseča, dol uzema kondom mi,
noče več seksat, rada bi se ljubila.
Zapera me u kletko, pa daje mi navodila.
Rada bi si me po svoje prilagodila.
Ne zanimajo jo kompromisi, je zagrozila!
U glau pržge se mi alarm,
podzavestno se odmikam, ker postaja prenevarn,
raj zdej, predn sm razočaran.
Ne upam tvegat, nočm pritiska, nočm se kregat.
Ona prau, da si zasluž več pozornosti
in jst bežim, ker se bojim odgovornosti.
Odgovorim: “Dej, naporna si”.
Jezno me upraša, če razmišlam o prihodnosti.
In pol zadere se “Posluš me!
Nism jst kriva za tvoje slabe izkušnje.”
Boli me to, ker vem, da ma prou,
hoče me ceuga, noče več, da se greva neku na pou.