In k pogledam se u špegu, kaj use bi loh dosegu,
počutm se, k da sm že ceu lajf na begu,
da ceu lajf živim ta zgrešen plan.
Kok je šlo že mim, dons je šu še en dan. To je
analiza samga sebe, paranoje, tko je!
Probavam sam seb priznat, da mi težko je. Kdo je?
Sam sm, fak, nobenga zraven mene.
Žiulenje dojemam k breme, zmeri me prizadene pa
padam na tla, spet zgublen sm, pizda!
K da kr en sm, kriza. A se sploh kdaj obrne?
Usi frendi majo bejbe, js še kr ne,
ena mi je ušeč, sam me je strah, da me zavrne.
Že ceu lajf, ceu lajf iščem sanje,
pa že čist ceu lajf isto sranje – “više, manje”.
In pol dojamem, da že ceu lajf sam vase dvomim
in takrt se zlomim.
In dej mi povej, čemu jok?
Sam se vračaš u začaran krog.
In lej, ti še zdej nisi tok,
da bi sammu seb pršou nasprot.
Lajf stane, šu od drame do drame.
Nočm met rd, kar mam rd se mi uzame.
To je lajf, k ga poznam, dobr ne traja doug.
Lajf je prasica, še posebi, če si brouk.
Ni u izi, če živiš u pizdi, da popizdiš,
pa sem skos študeru, da bi delu nek biznis.
Js bi delu tole musko, stari, men se ustvarja,
sam je kurac, k sm vidu, da od tega nimam dnarja.
Nesrečen, že deset let čist isto oblečn.
K se vidm u špeglu, že kr sam seb ratam tečn.
Edin, kr se spreminja je to, da se staram.
Nism normaln, tazga se več ne maram, k da gnijem.
Hodm na psihoterapije, ker sm not čist razparan.
Skrijem k zvijem, spijem, skadim, ker edin tko sm varen,
sam k popusti, je spet use po starem.
Ti maš težave, težko se spopadaš z negativo,
zarad trave že počas izgubljaš perspektivo.
Posluši se Boštjan, a si revež? Ne!
Ni ti blo postlan, ampak še zmer lahko dosežeš use,
sam morš želet si, upat, lej kok je blo teh lekcij.
Ne obupat tko k strahopetci!
A maš talent, pizda? Kaj čakaš, izkorist ga!
Lej, kok maš možnosti, ni časa, da žvižgaš.
Reč si “Kok je hud občutek, k živim”
in ne čaki na taprau trenutek, ker gre lajf prehitr mim.
Pa pejt do te bejbe, lej, sej boš zmogu.
Kako boš vedu, da ji nisi ušeč, če nisi probu?!
Lajf je rizik, nikol ne veš kaj te čaka.
Sam živimo ga po svoje in se učimo na napakah.
Sreče se ne najde, srečo doživiš u seb,
učasih je že dost to, da spremeniš pogled.
In vedi, da čs je, da razčistš,
komu boš kdo, komu boš kdo.
U teb je use kar iščeš,
vedno je blo in vedno bo tko!