Za mizo najino sedim, pomlad mi boža lase.
Na tebe mislim in tvoj parfum na rokah diši.
Okrog mene je le množica samo ljudi, ki jih ne poznam.
Vem, da oni nič ne vidijo tega kar najraje imam.
Zares lepo napisano
čez moje toplo je telo.
Besede ti prebral bi le,
ko videl bi še moje srce,
moje slečeno srce.
Ljubezen moja kje si zdaj,
zakaj ne prideš mimo kdaj?
Da ti pokažem kar ne smem,
kar skrivam in to kar imam
le zate, svoje slečeno srce
in da ti končno to povem,
da se še enkrat s tabo ljubiti želim,
želim…
Večer je lep, a zunaj že postaja hladno,
hočem še čakati te in ni mi težko.
Zares lepo napisano
čez moje toplo je telo.
Besede ti prebral bi le,
ko videl bi še moje srce.