Rekel si, da te ne gane,
da več nimaš časa zame,
da utrujen ti od mene si.
Da si že pozabil name,
odveč sem ti, kot vse reklame,
da te misel name bremeni.
Čas pa nas vse spremeni.
Kdo verjel bi, da pogum se v meni budi.
Zdaj kot mrzel tuš te hladi
misel, da ti pozabljen si.
A te zaboli, da sem se pobrala
in na svojih nogah trdno obstala?
Opala, opala,
rad bi vrnil se, ker sem bila
ena in edina Nina, Nina, Nina.
In, ko čakal si, da se bom jokala,
iz pepela sem kot feniks vstala.
Opala, opala,
srečna sem, da sem si upala,
ker sebi sem edina Nina, Nina, Nina.
Zdaj, ko nisem dosegljiva,
sem naenkrat zanimiva,
praviš, da se res spremenil si.
Ker zdaj bi vzel nazaj besede,
zdaj ogrel bi vse poglede.
A tako preprosto se ti zdi?