Vse ob svojem času
NikolovskiPoglej me!
V men lahk vidš vojaka kater koraka usodi nasproti
pa čeprou ne ve kaj ga čaka.
Še ena duša z labirinta ulc, mulc iz dvorišča,
kermu so norci bli družina in pločniki igrišča.
Znana so prizorišča, kot kleti in temna parkirišča,
Klopce v parkih, v bloku na vrhu stopnišča,
Daleč od … sijaja in blišča.
Ns lahk vidš ko stojimo v sencah nebotičnikov,
ko žole kadimo.
Prazne flaše na tleh, ne ugasnejo ognja v očeh,
jezo izražamo v stisnjenih pesteh.
Papki, rajš se mi umaknte s poti, ker zdej je pršu trenutk,
da tale poba zablesti in hotl ste jih – nate,
tuki moje rime mate, da lahk pluvate name,
ker sami pisat jih ne znate!
Vem da trajal je predolg, folk je mislu, da sm basu,
sam očitno so preslišal, ko sm reku:
Vse ob svojm času!
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst …
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst,
sprehajam se po ulci in vm kažm sredn prst!
Jst nism pust ulce, ulca je pustila mulca,
da je lahka šou v svet, ne pa končau zadet,
na garažah ob drobljeni albanki in spet,
razpravlju o stvareh, katere bi vsi hotl met.
Jst nism pustu ulce, ulca je mene pustila,
pol ko je vidla da me je vse naučila, kar znam …
Zdej, čeprov se furam z norci, furam sam,
ker hočm pokazat, vsaj delček taleta kerga mam!
Dolg je trajal, mnogi so že misl, da nakladam,
zdej sm stopu iz sence in prpravljen da napadam,
v vse smeri, streljam na vse strani,
na teveju, radiju, al odru pod reflektorji …
ma ni da ni!
Vaja dela mojstra, pol ta mojstr dela vajo …
Amaterji to ne znajo! Veš, ko sm začeu sm biu otrok,
sam od takrt sm ze mal zrasu, zdej z nasmehom lahk povem,
da se vse zgodi ob svojm času!
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst …
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst,
sprehajam se po ulci in vm kažm sredn prst!
Bli smo mulci, preživel dneve na ulci bli štulci,
kok nm je pomenil, ko so starejšI rekl: kul si,
vsi smo jih pozdravljal, nosil jim čike iz trafike,
vsi hotl poznt velike, bit kt oni, vsi smo slike,
mel v glavi kaj bomo, kkšne avte bomo mel,
revni al bogati, vsi smo s sanjami začel,
kok stvari smo si želel, kok gledanja je zvezd za nami
in prsegl smo da pride dan ko bomo zvezde sami,
jebeš šolo- ulična diploma, vem o ulci več kot ulca sama,
biu iz neurejenga doma, pa sm dneve presedeu na asfaltu,
opazovau in zdej sm z ulce pa čeprov v urejen dom pridm domov,
vse ob svojm času, vse s svojim razlogom,
v krogu redkih in izbranih,
vedno z sami norci logom,
moji norci vejo kako je …
skrb za svoje, morš razlikovt dvoje,
moje in tvoje in tko je!
V men lahk vidš vojaka kater koraka usodi nasproti
pa čeprou ne ve kaj ga čaka.
Še ena duša z labirinta ulc, mulc iz dvorišča,
kermu so norci bli družina in pločniki igrišča.
Znana so prizorišča, kot kleti in temna parkirišča,
Klopce v parkih, v bloku na vrhu stopnišča,
Daleč od … sijaja in blišča.
Ns lahk vidš ko stojimo v sencah nebotičnikov,
ko žole kadimo.
Prazne flaše na tleh, ne ugasnejo ognja v očeh,
jezo izražamo v stisnjenih pesteh.
Papki, rajš se mi umaknte s poti, ker zdej je pršu trenutk,
da tale poba zablesti in hotl ste jih – nate,
tuki moje rime mate, da lahk pluvate name,
ker sami pisat jih ne znate!
Vem da trajal je predolg, folk je mislu, da sm basu,
sam očitno so preslišal, ko sm reku:
Vse ob svojm času!
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst …
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst,
sprehajam se po ulci in vm kažm sredn prst!
Jst nism pust ulce, ulca je pustila mulca,
da je lahka šou v svet, ne pa končau zadet,
na garažah ob drobljeni albanki in spet,
razpravlju o stvareh, katere bi vsi hotl met.
Jst nism pustu ulce, ulca je mene pustila,
pol ko je vidla da me je vse naučila, kar znam …
Zdej, čeprov se furam z norci, furam sam,
ker hočm pokazat, vsaj delček taleta kerga mam!
Dolg je trajal, mnogi so že misl, da nakladam,
zdej sm stopu iz sence in prpravljen da napadam,
v vse smeri, streljam na vse strani,
na teveju, radiju, al odru pod reflektorji …
ma ni da ni!
Vaja dela mojstra, pol ta mojstr dela vajo …
Amaterji to ne znajo! Veš, ko sm začeu sm biu otrok,
sam od takrt sm ze mal zrasu, zdej z nasmehom lahk povem,
da se vse zgodi ob svojm času!
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst …
Ker čs je pršu in z njim sm pršu jst,
sprehajam se po ulci in vm kažm sredn prst!
Bli smo mulci, preživel dneve na ulci bli štulci,
kok nm je pomenil, ko so starejšI rekl: kul si,
vsi smo jih pozdravljal, nosil jim čike iz trafike,
vsi hotl poznt velike, bit kt oni, vsi smo slike,
mel v glavi kaj bomo, kkšne avte bomo mel,
revni al bogati, vsi smo s sanjami začel,
kok stvari smo si želel, kok gledanja je zvezd za nami
in prsegl smo da pride dan ko bomo zvezde sami,
jebeš šolo- ulična diploma, vem o ulci več kot ulca sama,
biu iz neurejenga doma, pa sm dneve presedeu na asfaltu,
opazovau in zdej sm z ulce pa čeprov v urejen dom pridm domov,
vse ob svojm času, vse s svojim razlogom,
v krogu redkih in izbranih,
vedno z sami norci logom,
moji norci vejo kako je …
skrb za svoje, morš razlikovt dvoje,
moje in tvoje in tko je!