Paranoja
NietSam sem na mokrem
asfaltu
brcam v prazno kanto za
smeti
v ušesih mi odmeva njihov
smeh
vrž’ že stran to
pofukano flašo.
Spačeni obraz v hladnem
jutru
mraz je in tresem se
dej mi mal’ piva in
tavorjev
nočem bit’ več sam.
asfaltu
brcam v prazno kanto za
smeti
v ušesih mi odmeva njihov
smeh
vrž’ že stran to
pofukano flašo.
Spačeni obraz v hladnem
jutru
mraz je in tresem se
dej mi mal’ piva in
tavorjev
nočem bit’ več sam.