Mala pika srce, zgubila se je,
ne ve kako in kam gre,
kot zavržen papir spreminja smer
iz norosti v blažen mir.
Kdo vedel bi katera prava je pot,
brez vseh preteklih zmot
želi si malo skromno srce,
a ne najde, išče le.
Ujemi me v tem prostem padu
in nežno spusti na zemljo.
Ustavi tla mi pod nogami
in hrani me z ljubeznijo.
Kdo bo odprl to dlan, pogrel in objel?
Je kdo, ki to še zna?
Na papir rišem plan, sliko za dva,
je pol še praznega.