A sploh kdo ve kdo je, kam gre
in kaj je b’lo pred tem?
Veliki pok, bog, kura, jajc?
Ni važno – je, kar je!
Kdor zna letet’, čeprav brez kril,
ima oblak in grad?
Star, mlad, ptič, miš – ni važno
kaj, če si sam svoj kralj.
Kdor zna, zna,
in mi znamo,
brez kril, v gradu,
spimo, letimo.
Vsak je, kar je, kam gre ne ve,
gre pa vsak po svoje,
eni peš, drugi leže,
tretji pa v troje.
Jaz sem, ti si, on, ona je,
v ednini in množini,
če sva dva, sva brez besed,
letiva v dvojini.
Kdor zna, zna,
in midva znava,
brez kril, v gradu,
spiva, letiva.
Vsak je, kar je, kam gre, ne ve,
gre pa vsak po svoje,
eni peš, drugi leže,
tretji pa v dvoje.