Prvo jutro, tvoj dih stika se z mano.
Kot ujeta v sen čisto po malo
pripreš oči, zašepetaš,
da srečna si, ker me imaš.
Mlado, lepo telo, v svilo ujeta.
Nežna, kot da nebo se z mano prepleta
ob jutru, ki ne mine.
Kako naj ti povem? Dotik tvoj zmeša mi glavo,
ko stisnem te k sebi, ves pregorim.
Kako naj ti povem, če so besede premalo?
Le tvoj nasmeh je zame vse.
Nič več kot nekoč, zdaj sva iskrena
in vse, kar je bilo, nima pomena.
Poti življenja bom delil,
sivel s teboj, tvoj dih lovil.
Kako naj ti povem? Dotik tvoj zmeša mi glavo,
ko stisnem te k sebi, ves pregorim.
Kako naj ti povem, če so besede premalo?
Le tvoj nasmeh je zame vse.
Kako naj ti povem? Dotik tvoj zmeša mi glavo,
ko stisnem te k sebi, ves pregorim.
Kako naj ti povem, če so besede premalo?
Le tvoj nasmeh je vse, kar si želim.
Kako naj ti povem? Dotik tvoj zmeša mi glavo,
rad stisnem te k sebi in pregorim.
Kako naj ti povem? So vse besede premalo.
V očeh ti skrivaš vse, kar si želim.