Kako bi se rad povrnil nazaj,
začutil poljane dehteče,
da v vetriču spet zaveje mi maj,
srce da napolni se sreče.
V čarobno pomlad odšel bi s teboj,
si v prsi ujel hrepenenje …
Lahko bi se to zgodilo nocoj,
saj v sebi spet čutim življenje.
Dnevi teko, morda prav zato,
vse kar je odšlo, se nič več ne vrne.
Vsak novi dan obrne si stran,
na nebu pa tam kot iskra utrne.
Kako bi se rad povrnil nazaj …
Glej, zvezda se je utrnila.
Želja tli v srcu in sluti se maj …
Morda se mi bo izpolnila.