Ko se svet zaustavi
in nastane tišina,
spet zaslišim besedo tvojo.
Moje misli preplavi
blaga, nežna toplina,
ti pa mir svoj polagaš v dušo mojo.
O, Gospod zašepetaj,
poslušam te.
O, Gospod povej mi zdaj,
ko res sem se umiril,
ko s tabo rad bi bil.
Svet mi vedno ponuja
srečo v lažnem sijaju.
Preden dobro jo čutim, zgine.
Zdaj se v meni prebuja
hrepenenje po raju
in po tvoji besedi, ki ne mine.
O, Gospod zašepetaj,
poslušam te.
O, Gospod povej mi zdaj,
ko res sem se umiril,
ko s tabo rad bi bil.
Zašepetaj, poslušam te, Gospod.
Povej mi, povej mi, povej mi zdaj!