Mi je mama govorila,
ko v svet sem mlada šla,
pazi, s kom boš ti hodila,
moja Natalija.
So moški take sorte,
obljuba nič jim ni,
zlagal se bo vsak hitro
samo, da te dobi.
Uou ne, o, ne,
ne bom ti spet verjela,
ne, ne, ne,
vse kar govoriš,
zdaj sem, hvala bogu, dojela,
da si čuden tič.
Uou ne, o, ne,
ne bom ti spet verjela,
ne, ne, ne,
vse kar govoriš,
zdaj sem, hvala bogu, dojela,
da si manj kot nič.
Sem nekaj jih spoznala,
so fletni, luštni b’li,
se jokala in smejala
potem, ko so odšli.
Je res kar pravi mama,
obljubljate cel svet,
a pametna sem punca
in nočem vam verjet.
Uou ne, o, ne, …
Šepetal si, da sem tvoja,
zmešal mi glavo,
besede prazne v slovo.