Za ljubezen ni zdravila in hudo boli,
kadar neuslišana je, vse se črno zdi.
Ob slovesu, kdor ostaja, se od muk duši,
rane srčne pa globoke puščajo sledi.
Vsi so te poznali in ponavljali so mi,
da sem le igračka za osamljene noči.
Ko ostalo bi pri tem, močno si si želel,
pa je v tvojem trdem srcu ogenj vzplamtel.
Vzela te je noč, a vem, še vrneš se nazaj,
ker v sebi me boš ljubil, nosil naskrivaj.
In ko ti bo roka njena božala obraz,
v misli tvoje se prikradem znova jaz.