Ko na licu dlan zakrije mojo vest,
nebo je lepše sedaj, polno svetlih zvezd.
Žal to nebo spominja me na čas,
spominja me na čas, ko ljubiti sem znal.
Poti ni nazaj, le sanje živijo
in čas, ki zapušča mi bolečino in solze.
Prosim, nebo, reci mi zdaj,
o, nebo, reci, zakaj ne vrneš nazaj,
ne vrneš me v čas, ko ljubiti sem znal.
Ko sanjam, ne vem, siv je moj spomin,
da ljubil sem, vem, ko v nebo zazrem.
A žal to nebo spominja me na čas,
spominja me na čas, ko ljubiti sem znal.
Prosim, nebo, reci mi zdaj,
o, nebo, reci, zakaj ne vrneš nazaj.
Reci, zakaj ne vrneš me v čas,
zakaj ne vrneš me v čas,
ne vrneš me v čas,
ko ljubiti sem znal.