Ljubil sem jo kot edino na svetu,
imela je čare dekliških lepot.
Vse ji verjel in vse želje izpolnil,
življenje pa mimo je šlo svojo pot.
Čuval sem jo kakor kapljico v dlani,
cvetje najlepše pomladi ji dal.
Zdaj vem, da bil sem obliž njeni rani,
ko z njo se je drugi vse dneve igral.
Bil sem njen vrček za solze,
sam pa nikdar nisem jokal vanj.
Na mojih ramah slonela,
ko ji je zmanjkalo sanj.
Bil sem njen vrček za solze,
ko razočarana je bila,
a zdaj se čez rob je razlila
vsa bolečina srca.
Gledal sem jo skozi zlato kopreno,
bil sem njen vrček za bridke solze.
Ker nisem znal govoriti medeno,
je sladke besede iskala drugje.