Bil je en sam pogled,
a v srcu mojem si zbudila vihar,
ko sem srečal te spet,
sem vedel, da te ne pozabim nikdar.
Bil je lep sončen dan,
ti pa prišla si kot podoba iz sanj,
upal sem in verjel,
nekega dne te bom objel.
Nocoj ti bom na okence potrkal,
ko urca polnoč bo,
ker sem dovolj ti že na dušo pihal,
bi rad poljub za to.
Nocoj ti bom na okence potrkal
in če lučka se prižge,
bom vedel, da odslej
morda ti moje boš dekle.
Čakal sem, a zaman,
večere vse preživljal žalosten, sam,
hodil sem za teboj,
da ti ukradel kdaj nasmešek bi tvoj.
In nekoč vprašal sem,
če na pijačo te povabiti smem,
zdaj pa padel je mrak,
storil usoden bom korak.