Pomlad dolino objema,
na lipi slavčki pojo
tisto pesem zate,
ki vselej ganila me bo.
Pod oknom tvojim je klopca,
tam drugi s tabo sedi.
Ali te zna potolažit,
ko solzne so tvoje oči?
Ljubljena, ko čez leta se znova kje srečava,
pusti, da se v objemu še zadnjikrat najdeva.
Ljubljena, če dahnila boš drugemu enkrat da,
vedi, da vedno boš ljubljena.
Jesen je tiho prispela,
vse listje že rumeni.
Manjkaš ti, da pogreješ
mi moje ledene dlani.
Na vrhu griča je steza,
po njej sprehajam se sam.
V mislih pa sem še s tabo,
tako lažje grem skozi dan.
Ljubljena, ko čez leta se znova kje srečava, …
Vedi, da ljubil bom za oba.