Dobro seme v dobro zemljo sem sejal,
okopaval, liste božal in se bal,
da sonce mi jih presuši,
da toča jih zdrobila bi,
takrat čas za mene bi obstal.
Dobro seme v dobro zemljo sem sejal,
zdaj ob prazni njivi žalosten obstal,
zaman so roke žuljave,
zaman je znoj zalival te,
ves moj trud oblak je pokopal.
Kadar se nebo stemni, v nevihti vse trepeče,
bliska se in zagrmi, vihar ugaša sveče.
Ko na mojo letino ledene solze padajo,
jaz najraje jokal bi, jokal bi za njo.