Zvezde na nebu gore v tihi noči,
bele planjave pod snegom zaspe.
V hišah luči so kot sreče otočki,
sklenejo se v molitev roke.
V kotu pod smrečico jaslice male,
jagnje s pastirčkom pred njimi stoje.
Sveča gori kakor plamen spomina,
kruh se božični na mizi smeji.
Božič živi v nas naše družine glas,
spet se zavemo, da le skupaj srečni smo.
Božič živi v nas z mirom poveže čas,
vse tople želje, da ostalo bi tako.
Sneg se iskiri, ko gremo v tihi noæi,
po ozki gazi na grič u božji hram,
da bi srce našlo mir in ljubezen,
ki ga prineslo je detece nam.
Božič živi v nas naše družine glas
spet se zavemo da le skupaj srečni smo.
Božič živi v nas z mirom poveže čas,
vse tople želje da ostalo bi tako.