Enkrat sem, enkrat tja, hodi se k ljubici greti,
saj obe luštni sta, temu ne da se upreti.
Prva te zavrti, kot v vetru cvetje poleti,
z drugo igraš se le ti, vdano te gleda v oči.
Če dve ljubici imaš, se nikdar dobro ne konča,
ko za drugo prva izve, ti takoj košar’co da.
Če sediš na stolih dveh, se ti spodmakneta oba,
tudi druga prej kot slej ti bo ušla.
Fantič, veš, to ne gre, enkrat boš moral izbrati,
saj srce eno je, dvema ne moreš ga dati.
Kratke ima laž noge, z njo se ne da potovati
in slab glas prime se hitro, a vstran več ne gre.