Spominjam se trenutka, čeprav otrok sem bil,
ko sem jo v dar od tebe za rojstni dan dobil.
Bila je kot svetinja, zaljubil sem se v njo,
spremenil, očka, si življenje mi s harmoniko.
Vse drugo je zbledelo, odtlej sem le igral,
pobožal nežno tipke, še preden sem zaspal.
Brez tebe, dragi očka, bilo bi pretežko,
ker znal si me spodbujati, ko mi slabo je šlo.
Dal si mi dušo prežeto z muziko
in mi pokazal, kako deliti jo.
Vedi, da čuval skrbno bom ta zaklad,
hvala za vse, od srca imam te rad.
Darilo tvoje, oče, za vedno bo z menoj
in delček moje pesmi bo vedno tudi tvoj.
Harmonika je večja in zrasle so roke,
a še igram z ljubeznijo, kot ti učil si me.