Odkar so te tvoje nebeške kočije
metulje speljale pod moje nebo,
ne iščem pri rožicah drugih kemije,
saj s tabo jo čutim močno.
Osmišljaš mi dan in iz čiste navade
prešla si mi v misel, prešla si v srce,
ki bije mi zate v ritmu balade
od mraka do belega dne.
Saj ti me izpolnjuješ in prav je da izveš,
da vedno bom na tvojih zvezdah kamorkoli greš.
Saj ti me izpolnjuješ in morje tvojih slik
mi daje moč, da lažje bom dočakal tvoj dotik.
Če pot bi te kdaj odpeljala na tuje,
pa pesnik v meni ostal bi brez rim.
Ker nočem, da mi iz oblakov dežuje
še bolj si te močno želim.
Življenje je kot nepopisana knjiga
in vem da me s tabo še čaka roman,
ko ni te ob meni pa misel me dviga,
da kmalu ogrejem ti dlan.