Samo zaradi tebe pesnik sem postal.
V srebrni mesečini pesmi bi koval,
pod tvojim oknom noč in dan le vzdihoval,
za tvoje srčno zdravje se iskreno bal.
Samo zaradi tebe barvam si lase,
da večja prava faca bil bi fant zate,
kravato si zavezal prvič sem nocoj,
spremenil vso podobo, da postal bi tvoj.
Samo zaradi tebe živim,
samo zaradi tebe trpim.
Še sebe nič več ne poznam,
tako te noro rad imam.
Samo zaradi tebe sem zdaj muzikant,
pozornost z glasbo zbujam kot veseli fant,
ponoči pa kitaro tiho si igram,
vse skrite sanje v melodije lepe dam.
Samo zaradi tebe sem ostal doma,
ne briga več zvečer me družba fantovska,
ne morem jesti in ne morem niti spat’,
o tebi le razmišljam, ti si moj zaklad.