Če kdaj te izdajo vsi
in res izhoda ni,
takrat boš ti spoznal,
kdo res ob tebi bo ostal.
Človek včasih zna
najhujše, kar se da,
komaj čaka, da
nekomu rani del srca.
Jaz pa le od daleč opazujem vse,
lažem si, da sploh ne gane me.
Ne joči, da srce ne poči,
močno vdihni zrak,
da spet ujameš svoj korak.
Ne joči, da srce ne poči,
daj odpusti zdaj,
ker vse se vrača, plača za nazaj.
Zdaj res vem, zakaj
več ne obstaja raj,
ker v njemu gužva bi bila,
laži milijon al’ dva.
Če kdaj te izdajo vsi
in res zdravila ni,
takrat boš ti spoznal,
kdo res ob tebi bo ostal.
Jaz pa le od daleč opazujem vse,
lažem si, da sploh ne gane me.