Vsi so se smejali,
ko s’n motko v roke vzev.
Popovdan so se čudli,
ko s’n civ krompir oplev.
Mi pavr dav je mošta,
da s’n čuto ga vso noč,
še bolša bva je košta,
vam povem, s’n dobo moč.
Tot jes ‘mam še en trošt, da grubanje še bo,
da ‘m šov še ambrt pauro g’r na mošt.
Pa s’n šov še ambrt, ko so pleli,
niso se smejali, taj so peli
pol s’n se pa čudo jes vsi so šli, ko biv je ples.
Tot jes ‘mam en krompir, da zvečer biv je mir,
da k toniju s’n vahko šov na pir.