Ko delavc je še neki velau,
je na raufank obeso zastavo,
hmelino pa poule zoral, se v gotčtano šov samoupravo.
Je gratavo mesto iz nemškega trga,
coh je prpelo bosanca pa srba,
je deva bvo dojst za vse pridne roke,
vsak bajto je spuvo za mihne obroke.
Pa še oblast spremeni, ko gre skuozi cajt,
če se ji ka’ ne dopade, je trieba posprajt,
se gotčtan je zbrisu z vseh zemljevidu,
so parole spomin b’le na fabriškem zidu.
93 šting vsak den do fabrike,
po šihtu na pir ocep’kove slike
za večni spomin: lejga, ‘mam te, što gr si pa ti!
Če bil bi politik, bi sedu v kancliji, pa tuhtu
pa gruntu, da naredo be prav,
za zmirn be zapisu ponos šetga rovta
in ravne preimenuvu v grta pa douta.
Ka’ je ravno pa krivo sn se v šoli učil
pa oglato, okrogvo, da špenglar be biv,
dans grta pa douta petbart na den,
so ravne en pukl, ker drgači ne gre.