Počasi se nad mesto spušča noč,
ulice prazne kličejo na pomoč,
kakor jaz, kakor jaz.
Iščem te na skritih vseh poteh,
med spomini tistih davnih let,
ki jim čas zabrisal je sled.
Samemu sebi več lagati ne znam,
čas je, da si že enkrat priznam,
rad te imam, rad te imam.
Potihem upam, da morda spet prekrižaš mi poti,
da v jutru novem kakor včasih ob tebi se zbudim.
Rad bi, da bi skupaj šla v nov dan,
da nikoli ne bi bil več sam,
kot nocoj.
Rad bi, da bi vedela enkrat,
da v srcu mojem si zaklad,
ki nikomur ga ne dam.
Še en kozarec bom za tebe izpil,
da vse spomine bom ugasnil
z njim, kakor ti, kakor ti.